stranec

go vidov samo ednas...
pogledot me vlecese kon poveke, me fascinirase...
sakav da go znam, sakav da ja doznaam negovata zivotna prikazna.
ocite mu bea padnati, tazni, no sepak vo nego se kriese golema tajna, tajna na minatoto, tajna na ona sto veke pominalo.
koj si ti, stranecu vo avtobusot?
starec, no samo vo godinite.
pogledni me, kazi mi, kakva e tvojata prikazna?
i me pogledna...
tie nebesno plavi oci polni so cuvstva i emocii go vperija pogledot kon mene.
mislev deka znam se...
no NE...
sum gresela...
stranecot bese intelektualec. vo svojata leva raka ja drzese pirej a vo densata stapot koj mu sluzese za da se pridrzuva.
kucase na desnata noga.
smega kosa, kulturno oblecen.
i naednas, avotbusot podzastana.
stranecot povtorno me pogledna i mi se nasmea.
sto bese toa sto tolku go izraduva?
seta taa iznemostenost vo negoviot pogled ja snema, se zameni so istiot covek, no 10 godini pomlad.
popoleka se simna od avtobusot i se upati kon smega zena, prilicno negovi godini.
naednas stranecot stana mladic od 20 godini koj prv pat ja videl svojata prva ljubov.
ja gusna, ja zema pirej vo densata raka, a so levata nezno ja pogali.
avtobusot trgna, a tie si otidoa.
nikogas poveke ne go vidov.
koja e negovata prikazna?
najverojatno nikogas nema ni da doznaam.