svoi postapki

popoleka gi otvoriv ocite seuste prasuvajki se samata sebesi kako se pronajdov ovde.... napred sovrsenoto nistoto.... pod mene cvrsta kamena podloga....sama - osameniot impuls na voodusevuvanje.
popoleka go svrtev pogledot nadole, se isplasiv... odsekogas sum imala fobija od visina, no ova bese sosema novo iskustvo. beskrajnost. crna dupka. bezdna. trgnav nanazad, no nozete veke ne gi cuvstvuvav.... namesto onie mali 10 prstinja vidov dve stebla cvrsto vkoreneti vo karpata pod mene. bev bespomosna. se pocuvstvuvav kako malo dete koe koga e isplaseno se stutkuva na krajot od krevetot....
nemozev da mrdnam.... no najstrasnoto doprva dojde.... vozduhot ne mirisase na nisto.. nemase veter, nemase cuvstva.... kamenata podloga se izgubi. se zatemni nistoto vo koe se naogav.... kako da se iskluci i poslednata sijalicka...
i naednas..... sneg.... go pocuvstvuvav mirisot na zimata.... uspeav da pristignam vo realnosta.... no mamurlakot bese tesko da se izleci...
sepak, site pretstavuvame avtokefalni edinki svesni za svoite glupavi postapki

spomeni

bevme kako dve mali covecinja, ednoto plavo drugoto crno....
dve mali destruktivni dzvercinja, velese majka mi....
a ne bevme pogolemi ni od metar, na prsti oddvaj stigavme do kolkot na tatko mi....
denot ni zapocnuvase so obilen dorucek, lepce namackano so puter, malku sol i casa jogurt....
ubavo se sekavam na tie denovi... a i mislam deka e nevozmozno da gi zaboravam koga majka mi postojano me potseka na onie dve dupki pod friziderot prepolni so hranata koja nemozevme da ja izedeme.... no za sreka baba ni bese tuka za mesecno da gi isprazni dupkite za da ni napravi mesto za hrana za naredniot mesec....
a koga potporasnavme, moite resija deka najpametno e da gi zatvorat dupkite pod friziderot... ne lazea deka mirizbata ne se podnesuva... a pod nekoe cudo jas i brat mi ama bas nisto ne osekavme....
togas pristigna i letoto, na hranata i najdovme novo skladiste.... gi lazevme nasite deka sakame da rucame na terasa poradi sonceto, za da se fati denot... no momentot koga tie ke izrucaa nie hranata ja relociravme pod terasata.... zimite ni bea dolgi i macni no smetam deka bas poradi takvite periodi nie porasnavme....
kako mali dzudzinja ne razmisluvavme...
pagavme od drvo - toa bev jas, se pentarevme po banderi, po terasi - brat mi, si igravme so osila, nastraduvavme od kucinja - e tuka mozam celo malo da go nabrojam, menjavme fasonki i tn.... no niedna igra ne zavrsuvase bez povreda.... raskrvareni kolena, lakti, poseta na bolnici....no sepak nikogas nisto seriozno... postojano si velevme mali sme greski praime....
i sega otkako ja pominav crtkata na dzidot za koja dolgo vreme mectaev svativ deka nisto ne e smeneto.... seuste znaeme da gi pravime istite glupostini no edinstvenata razlika e sto poveke se grizime

vo toj moment

ja svrtev soljata ednas kon desno...
ja svrtev dva pati....
polna, a na dnoto talog...
procepkav po kompjuterot, komentari, mejlovi, nepovrzani muabeti...
nisto novo, samo eden kup postovi, od luge slicni kako mene, no sepak strani vo toj mal dzabolebarski moment...
povtorno ja svrtev soljata, no ovoj pat kon levo, sakav da smenam nesto....
poglednav niz prozorot, sonce....
gi zatvoriv roletnite, mi smetase svetlinata...
napraviv krug niz kuka so pocetok od trepezarija, kujna, dnevna, hodnik, fativ krivina do soba i povtorno pred kompjuter...
prazna kuka, mozebi i poradi toa nisto ne se slucuva....
go dzirnav saatot, pominale samo 5 minuti...
kafeto mozebi i ne e tolku slatko..

bez bez inspiracija

ok e si rekov.... sum bila svorc, pijana, niska, bolna, kukavica, kazneta...
no sepak sum ostanala istata...
sega sum bez idea, zborovi, potenciranje, ogovaranje, drzenje predavanja....
gi postaviv prstite na tastaturata so zelba da pisuvam za pijankite i dobriot provod od izminatiot den, no nekako zborovite ne se sklopuvaa.
gi potkrenav stapalata za da se utesam sebesi deka sum na povisoka nadmorska visocina sakajki da soberam nekoja interesna zamisla od doticnite nadvor... no nadvor - NIHSTOTO... ocigledno site se krijat od dozdot koj se zakanuva...
sakav da potrosam 5 minuti na haiku, no duri i tie tri reda mi izgledaa premnogu.
se otkazav.....
nemozam da pisuvam vo tisina....
niedna kreativna misla ne pretstavuvase inspiracija.....
nihil....
No Sepak od NISTOTO sozdadov sovrsen sklop na zborov

koj si ti?

te cekav...
- te nemase
te barav...
- ne se javuvase
te zaboraviv....
- se pojavi
dosta e maltretiranja, dosta so lagite.
prekini da se kries...
zaboravi me...
odi si...
bev vo zabluda, mislev deka si mi se.
no, ne e se taka kako sto izgleda.
postoi i beloto, nadezta deka na se loso ima i po nesto dobro.
se oslobodiv od lancite, ja prevrtev casata i izleze vistinata.
koj si vsusnost ti?
ti si nikoj i nisto, samo edna mala damka na carsavot - lagata.
odi si...
svrti mi grb i prodolzi so tvojata surovost.

stranec

go vidov samo ednas...
pogledot me vlecese kon poveke, me fascinirase...
sakav da go znam, sakav da ja doznaam negovata zivotna prikazna.
ocite mu bea padnati, tazni, no sepak vo nego se kriese golema tajna, tajna na minatoto, tajna na ona sto veke pominalo.
koj si ti, stranecu vo avtobusot?
starec, no samo vo godinite.
pogledni me, kazi mi, kakva e tvojata prikazna?
i me pogledna...
tie nebesno plavi oci polni so cuvstva i emocii go vperija pogledot kon mene.
mislev deka znam se...
no NE...
sum gresela...
stranecot bese intelektualec. vo svojata leva raka ja drzese pirej a vo densata stapot koj mu sluzese za da se pridrzuva.
kucase na desnata noga.
smega kosa, kulturno oblecen.
i naednas, avotbusot podzastana.
stranecot povtorno me pogledna i mi se nasmea.
sto bese toa sto tolku go izraduva?
seta taa iznemostenost vo negoviot pogled ja snema, se zameni so istiot covek, no 10 godini pomlad.
popoleka se simna od avtobusot i se upati kon smega zena, prilicno negovi godini.
naednas stranecot stana mladic od 20 godini koj prv pat ja videl svojata prva ljubov.
ja gusna, ja zema pirej vo densata raka, a so levata nezno ja pogali.
avtobusot trgna, a tie si otidoa.
nikogas poveke ne go vidov.
koja e negovata prikazna?
najverojatno nikogas nema ni da doznaam.

ostavete me da spijam uste 5 min

ostavete me da pospijam uste 5 minuti.
ocite mi se sklopeni, spijam, sonuvam.
go dozivuvam apstraktnoto kako nesto sosema novo, ubavo, zasekogas vo onoj izmislen svet, vo mojot svet, onoj koj sama si go sozdadov, kreirav.
ostavete me da spijam uste 5 minuti.
ne sakam da se vratam vo realnosta, nesakam da se naogjam vo onie sivila kade sto sama si se poastaviv, osavete me da sonuvam, ostavete me da posedam uste nekoe vreme vo moeto skrivaliste, moeto stakleno dzvono. Ostavete me da se cuvstvuvam bezbedna, daleku od tagata koja konzistentno me opkruzuva. Ja gledam, ja osekam, me sledi, vo niv e, vo mene. begaj, odi si, ti, demonu koj me pratis, me sledis, me brkas. ostavete me da spijam za da ne ja osekam slikata na seta bolka koja postojano ja gledam.
ostavete me da spijam, fantaziram, da setam po imaginarnoto.
ke otvoram oci koga ke bidam spremna da se soocam so realnosta, no sega za sega dajte mi uste 5 minuti.